Roberto sport Adrenaline

Miza Roberto Sport, tip Adrenaline, je kot ena izmed petih uradnih ITSF miz tudi izbrana miza slovenske reprezentance, na njej pa se je v letošnjem letu odvijalo tudi državno prvenstvo Slovenije, zato vsem nadobudnežem svetujem, da se z njo čim prej spoznajo in spoprijateljijo.

Kot vsaka druga, ima tudi Robero Sport miza svoje prednosti in slabosti, ki pa so v veliki meri odvisne od stila igre vsakega posameznika. Pri tem pa moram takoj jasno poudariti, da se miza še razvija in se tako iz serije v serijo izboljšuje in odpravlja svoje pomanjkljivosti.

Za začetek, seveda, prednosti:

Kontrola žogice je odlična: ravno pravšnji oprijem med žogico in podlago nam omogoča popolno nadzorovanje vseh potez v igri, predvsem gre tu poudariti hitre in močne podaje, ter igranje pin-a in back-pin-a.

Stil igranja: Roberto Sport omogoča tako tik-tak igro in t.i. staro tehniko, kot tudi snake shot, pull shot in pin shot. Ravno tako miza dovoljuje tudi popolnoma nadzorovan bank shot (praviloma strel iz obrambe, pri katerem se žogica od planke odbije v nasprotnikov gol). Poleg tega pa lahko na 5-ki igramo ali tik-tak ali back-pin in si tako zagotovimo odlično podajo v napad.

Tehnična igra: predvsem zaradi dobrega oprijema ali gripa žogice, pa moramo biti na Roberto Sportu posebaj pozorni na pravilno izvajanje vsakega strela ali podaje, v naspronem primeru se nam žogica trmasto zatakne pod igralca in je z nobeno močjo ne moremo spraviti proti golu. Ravno zaradi takega »vsiljevanja« tehnične igre je Roberto Sport odličen za učenje – mene je s tem daleč popeljal 🙂

Majhen gol: kar je seveda prednost predvsem za obrambne igralce, saj nekoliko lažje branijo hitre in precizne strele, malo manj pa so z njim zadovoljni tisti napadlaci, ki bi radi brez pretiranega naprezanja vsakič zadeli.

Postavitev igralcev: razdalje med igralci so nekoliko manjše kot npr. tiste pri Garlandu in tako bolj podobne tistim na Fa-bi-ju, zaradi česar lahko igralci svoj pull kick ali push kick iz Fa-bi-ja dobro aplicirajo tudi na Roberto Sportu. Takšna postavitev igralcev pa pomeni tudi manj golov iz obrambe.

Malo posrečenih golov: zaradi tehnične igre, majhnega gola in postavitve igralcev, je pri igri na Roberto Sport mizah faktor sreče precej manjši kot pri drugih, hitrejših, mizah.

Ni klančka ob plankah, kar omogoča odlične bank-shote, pa tudi zelo dobra wall pass in cheap pass. Podobno površina ni preveč privzignjena za ročko z dvema igralcema, zaradi česar si lahko žogico na trojko podamo tudi s pomočjo te planke, saj se žogica odbije z zadostno hitrostjo, da je nasprotnik ne more ujeti.

Cena: zelo ugodna (pa še pri nas ga lahko kupite 🙂 )

Sestavljanje in razstavljanje mize je zelo preprosto in hitro, pri čemer se miza skorajda ne uničuje.

Mnoge prednosti pa se lahko komu zdijo tudi slabosti…

Zadetki iz obrambe: zaradi postavitve igralcev, majhnega gola in tehnične igre (zaradi napačnega položaja žogice se lahko slednja zatakne pod igralca) so zadetki iz obrambe na tej mizi zelo redki, kar seveda obrambnim igralcem ni najbolj povšeči.

Ni klančka ob plankah: zaradi česar se žogica pri nekaterih izdajah mize ustavlja ob robu, zaradi česar jo lahko celo izgubimo.

Grip in žogica: ker je žogica, da bi omogočala dober oprijem, nekoliko mehkejša, lahko ob nepravilnem udarcu poskoči in odleti v avt. Večinoma je vzrok za«skakanje« žogice v slabi postavitvi žogice pred strelom.

Cena: kot bi rekli pri nas doma: »pochi soldi –poca musica«: zaradi zelo nizke cene, je kvaliteta miz nekoliko slabša, predvsem to opazijo tisti hrusti, ki ob vsakem strelu mizo nekoliko privzdignejo (sama, verjamite, s tem nimam nikakršnih težav), taisti hrusti pa lahko tudi ukrivijo štange oz palice z igralci. Poleg tega so igralčki »nenatančno« izdelani: zaradi strojne izdelave so noge nekaterih igalcev ob straneh neravne, kar zelo otežkoča tik-tak podajanje (podobno kot pri Fa-bi-ju), iz istega vzroka pa izhaja problem vstavljanja žogice pod igralci, ko so ti obrnjeni z glavo navzdol (kot jih nor. postavimo, ko streljamo iz obrambe), saj nekaterim igralcem iz glave štrlijo trakci plastike.

Ker je miza še v razvoju, pa so nekatere podrobnosti še nerazdelane:

Žogica je največji problem mize! Seveda se iz serije v serijo izboljšuje, a je žogica še zmerom nekoliko slabo uravnovešena (zato se včasih iz popolnega mirovanja odloči in pobegne igralcu iz posesti) in precej hitro uničljiva.

Igralna površina je mnogokrat neravna. K sreči pa je pri najnovejši verziji mize (tisti iz zadnjega WCS-ja) ta težava odpravljena.

Toliko zaenkrat. Zdaj pa vsi igrat! Robertota, seveda 🙂

Napisala: Jana Rožac