Kdo so najboljši na Obali
Posted on 25. June, 2014
Obalna ekipna liga se je pred mesecem dni zaključila. Med vsemi igralci so najbolj izstopali Matej Vidergar, najboljši igralec sezone, Dejan Lesičar, najboljši novinec sezone in Tomaž Čoha, igralec ki je v sezoni pokazal največji napredek.
Povprašali smo jih o njihovem pogledu na svet in namizni nogomet. Kaj so povedali, si lahko preberete spodaj.
MALO O VAS
Prva asociacija ko slišiš svoje ime?
Matej: Žoga
Dejan: Smeh
Tomaž: Brada za kalčetom?
Tvoje otroške želje?
Matej: Če bi se jih spomnil bi jih uresničil.
Dejan: Se zabavati v življenju in biti uspešen.
Tomaž: Točno se jih ne spomnim, ampak mislim, da je bilo nekaj v zvezi z računalništvom oz. programiranjem.
So se uresničile in zakaj ne?
Matej: Verjetno ne, ker se jih ne spomnem.
Dejan: So se uresničile vendar jih bom še izboljšal!
Tomaž: Ne, programer res nisem, sem pa ostal v računalniških vodah in kruh služim s sistemsko administracijo.
S katero znano osebnostjo bi šel na samotni otok?
Matej: Tom hanks, sem videl na TV, da se znajde na samotnem otoku.
Dejan: Ne bi šel na samotni otok, imam rajši civilizacijo.
Tomaž: Osebnosti so težke, raje grem z nekom bolj razsvetljenim, npr. s kakšnim budistom.
Kateri skušnjavi se ne moreš upreti?
Matej: Kalčetu, če je to skušnjava, čene pa seveda čokoladi .
Dejan: Čokoladi
Tomaž: Junk foodu in namiznemu nogometu.
Kaj je to sreča?
Matej: Imeti nekoga s katerim srečo deliti.
Dejan: Sreča je karkoli te nasmeji.
Tomaž: Nekaj kar si ustvarimo sami, ampak je popolnoma brez pomena, če tega ne prenesemo na soljudi.
Če bi spoznal zlato ribico, kaj bi ji povedal?
Matej: Stara, cene zlata so šle v nebo, zato ne zameri, če te bom pretopil.
Dejan: Rekel bi ji Živjo! Potem bi pa videl kam se zapleta debata naprej.
Tomaž: Povedal? Niti ne. Zaželel? Definitivno.
Imam 500€, kam naj jih vložim?
Matej: V kalčet če ga še nimaš, cene pa v kalcet (nogavico za kontinentalne)
Dejan: V mene, dobiš garantirano vložek nazaj + 15% obresti.
Tomaž: Vase in svoj razvoj.
Kdo bo zmagal svetovno prvenstvo v nogometu?
Matej: Najboljši! Upam pa da bo to Argentina.
Dejan: Brazilija.
Tomaž: Ne spremljam niti približno dovolj za neke realne napovedi, ampak recimo Argentina.
Kaj bi svetoval mladim, da bi lažje prešli v svet odraslih?
Matej: Kar delaste delajte s srcem in dajte vse od sebe. In seveda učite se iz porazov. Ostalo pa spoznajte sami, da ne bom izpadel ata smrk.
Dejan: Prevzemite odgovornost za svoja dejanja in ne bežat nastalim problemom.. Ne bodo šli vstran dokler jih ne rešiš.
Tomaž: Ne verjamem, da obstaja jasna meja med svetom odraslih in otrok/mladih in preden se zaveš te obravnavajo kot odraslega in to ni nekaj k čemur bi bilo vredno stremeti.
NAMIZNI NOGOMET
Zakaj ravno namizni nogomet?
Matej: Začel sem z velikim nogometom, nadaljeval z malim in na koncu pristal pri namiznem. Zakaj? Ker ljubim nogomet in ker sem šele v poznih letih postal “fanatik”, žal prepozno za veliki/mali nogomet, še dobro da obstaja vsaj namizni nogomet, kjer tudi mi starejši lahko postanemo najboljši.
Dejan: Ker je bil slučajno postavljen v gostilno, v kateri smo preživeli večino časa v srednji šoli.
Tomaž: Splet okoliščin in navdušenje nad tem, da lahko nasprotnika premaga fizično slabše pripravljen nasprotnik, ki pa je psihično veliko močnejši.
Koliko let se s tem ukvarjaš?
Matej: Vedno odgovorim na to vprašanje s 5 let, tudi 5 let nazaj sem to rekel, tako da po moje med 10 in 15 bo prava številka.
Dejan: Od prvega letnika srednje šole. S tem, da sem vmes imel kakšnih 5 let pavze in zelo malo igranja. Sedaj pa spet odkar hodim v 5ko.
Tomaž:3 leta resno (pro turnirji, tujina) in prej nekaj let po kafičih.
Koliko treniraš?
Matej: Zdej v povprečju kake 1/2 urce na dan, ker je moj dan drugače zapolnjen, sem pa prej tudi kake 2 uri na dan treniral.
Dejan: Enkrat na teden, pred tekmo dvakrat.
Tomaž: Treninga v smislu kot piljenja strelov in podaj v zadnjem času izjemno malo (v primerjavi z začetkom resnega igranja, ko sem z lahkoto treniral po več ur na dan), je pa dosti več igre, ki pa na žalost poteka na našem »preljubem« FA-BIju, ki je enostavno samo zabavna miza in ne omogoča prave turnirske igre, ki je potrebna, da si kompetitiven tudi na državnih in mednarodnih tekmovanjih.
Položaj kjer najraje igraš?
Matej: Napad. Mislim, obrambo najraje igram dokler zmagujem, ko ne gre pa želim čimprej v napad rešit situacijo.
Dejan: Napad.
Tomaž: Začel sem kot napadalec, ampak zadnje čase vse večkrat igram tudi v obrambi in odkrivam »čare« branjenja.
Največji uspeh?
Matej: 2. Mesto na pro tour Rogaška. In 3. Mesto v dvojicah in enojicah na državnem. Aja pa seveda 5. Mesto med proji na mastersu na poljskem.
Dejan: To, da sem bil letos najboljši novinec ekipne Obalne lige.
Tomaž: 4. mesto v Rookie doubles in singles na Slovenian Coast Masters 2012 ter nazadnje prejeta nagrada za največji napredek v Ekipni obalni ligi.
Največji poraz?
Matej: Največjega poraza ni, je pa najhujši, prejšnje leto na finalu DP v borbi za 3. Mesto v dvojicah, ko sta nas Jeras in Sos pogazila. Ampak vse se pamti, vse se vrati, tak da pazi se Anžikovc!
Dejan: Polfinalni poraz proti Tisi na final four.
Tomaž: Definitivno na Masters series v Linzu, ko v celem vikendu nisem spravil skupaj niti ene dobre tekme in če se prav spomnim, izgubil vse sete, ki sem jih odigral.
Bi raje zmagal ekipno prvenstvo ali bil izbran za najboljšega igralca?
Matej: Raje bi zmagal ekipno. Je pa kar solidna tolažba tudi biti najboljši igralec, še posebej ko vložiš toliko truda kot sem ga jaz letos.
Dejan: Raje bi zmagal ekipno prvenstvo.
Tomaž: Ekipno prvenstvo v kolikor vem, da sem tudi sam pripomogel k zmagi in ne samo »grel klop«. V nasprotnem primeru za najboljšega igralca.
Kdo je tvoj športni idol?
Matej: Collignon, sem pač namiznonogometni fanatik.
Dejan: Michael Jordan
Tomaž: Od začetka so me fascinirali predvsem ameriški igralci (Todd Loffredo, Billy Pappas), seveda pa ne smemo pozabiti na Colignona (Belgija), ampak on je razred zase.
Koliko denarja zaslužiš z namiznim nogometom?
Matej: Kaj? Kaj se da kaj zaslužit? Moram vprašat Simona kako se to naredi.
Dejan: 0€, še ne znam dosti dobro igrat, da bi kaj zaslužil.
Tomaž: Milijone…
Kaj bi svetoval nekomu, ki se želi začeti ukvarjati z namiznim nogometom?
Matej: Če želiš resno tekmovat treniraj in hodi na turnirje, pa sprejmi dejstvo, da boš na začetku izgubljal. Če pa želiš igrati le za zabavo, pol se pa čimbolj zabavaj ne glede na rezultate.
Dejan: Najdi si močne nasprotnike in jih sprašuj za nasvete.
Tomaž: Vsak začetek je težak ter poln porazov in v namiznem nogometu ni nič drugače. Vprašati pa se morate ali bi radi bili »najjači na vasi« in nabijali slabše od vas ali bi radi igrali na višjem nivoji s sebi enakovrednimi ali celo boljšimi in bili tudi psihološko bitko, ki jo v kafanskih igrah najdete bore malo. Kakorkoli obrnete je namizni nogomet prav toliko psihološka igra, kot je fizična.
ZAKLJUČEK
Kje te lahko srečamo?
Matej: Med poletjem na plaži, ko tečem za enim malim hiperaktivcem. Drugače pa na večini turnirjev v namiznem nogometu v sloveniji.
Dejan: V 5ki ob torkih.
Tomaž: Malo tu, malo tam. Velikokrat za kalčetom v MC Ajdovščina, veliko po internetu…
Tvoje vprašanje za nas?
Matej: Kakšen je strel poimenovan ELEKTRONIK?
Dejan: Kdaj me boste vzeli sabo na svetovno prvenstvo v ročnem fuzbalu?
Tomaž: Česa manjka na slovenski namizno nogometni sceni in kaj bi pripomoglo, da bi scena spet bolj zaživela in bi namizni nogomet večkrat srečevali po dogodkih, barih, mladinskih centrih ipd.?
Matej, za ta strel še nismo slišali, definitivno pa bomo tako poimenovali kakšno tvojo iznajdbo, ki nam jo boš nedvomno v kratkem predstavil. Dejan, dobrodošel, vedno in kadarkoli, že sedaj na Garlando WCS in nemški P4P turnir. Tomaž, predvsem kakšen nov obraz in malo svežega vetra tako v organizacijskem kot v tekmovalnem delu, tako da vabljeni vsi, s svežimi idejami in dobrimi refleksi.